Letos 25. vinotoka/oktobra bomo v Republiki Sloveniji prvič praznovali Dan suverenosti, ki je državni praznik, ni pa obenem tudi dela prost dan. Praznujemo enega ključnih dogodkov v procesu osamosvojitve Slovenije, spominjamo se dne, ko je po osamosvojitveni vojni zadnji vojak JLA zapustil slovensko ozemlje. Praznik je uvedla vlada Republike Slovenije 9. sušca/marca 2015. Predlog je na pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Veteranskega društva Sever v proceduro vložil poslanec SMC.(op. 1) 

Kaj pravzaprav pomeni pojem suverenost? Poglejmo kaj je v zvezi s tem pojmom zapisano v Slovarju slovenskega knjižnega jezika

- suverénost –i ž (e??) 1. politična neodvisnost, samostojnost: spoštovati suverenost drugih držav; uveljavljati suverenost; suverenost naroda; kršitev suverenosti; suverenost in neodvisnost /knjiž. braniti svobodo, suverenost in ozemeljsko celovitost 2. ekspr. popolno obvladanje kakega dela, dejavnosti: odigrati vlogo s potrebno suverenostjo 3. knjiž. vzvišenost, dostojanstvenost: suverenost njegovega vedenja 4. knjiž. oblast: ta država ima suverenost nad delom ozemlja (op. 2) 

Ali imamo državljani Slovenije dejansko sploh kaj praznovati? Je naša država res suverena? Je slovenski narod suveren? Je slovensko ljudstvo suvereno? 

Pojem suverenost izvira iz latinščine »suveralus« in pomeni najvišji, v tem smislu pa se nanaša na oblast – najvišjo, neomejeno in neodvisno oblast. V teoriji poznamo tri vrste suverenosti:
1. državno suverenost
2. narodno ali nacionalno suverenost
3. ljudsko suverenost. 

O državni suverenosti govorimo v smislu najvišje oblasti znotraj države – ta se tiče državljanov, in neodvisne oblasti navzven – ta je vzpostavljena v odnosu do drugih suverenih oblasti ali držav. Nacionalna suverenost označuje suverenost naroda kot posebne družbene skupnosti, ki se je izoblikovala na strnjenem ozemlju, povezujejo pa jo skupni jezik, narodna zavest ter druge zgodovinske in kulturne sorodnosti. Izražena je v trajni in neodtujljivi pravici vsakega naroda do samoodločbe, vključno z odcepitvijo. Kot takšna je opredeljena v preambuli Ustave RS, pa tudi v normativnem delu ustave. Ljudska suverenost je pojmovanje, po katerem je ljudstvo izvirni nosilec suverene oblasti v posamezni družbeni skupnosti. Vsa oblast v državi izhaja iz ljudstva in pripada ljudstvu, nosilci oblasti pa so dolžni delovati v interesu ljudstva kot njegovi predstavniki. Takšna je dejansko bila izvirna družbeno ureditev, v slovenski zgodovini poznana kot Slovenska ljudovlada, kar pa so nam »plačani zgodovinarji« načrtno izbrisali. (op. 3) 

V smislu državne suverenosti Republika Slovenija dandanes ni suverena država. Niti navznoter in niti navzven. 

Navznoter ni suverena zato, ker dejanski suveren v resnici ni slovensko ljudstvo, čeprav tako natančno zapoveduje Ustava RS (3. člen), temveč je dejanski suveren nad tem ljudstvom politikantska, post-komunistična, nelustrirana, mavrična kakor-elita, ki si je prisvojila oblast in jo izvaja proti interesom ljudstva. Na tem položaju je lahko zaradi dolgotrajnih načrtnih kršitev človekovih pravic, zaradi prevar, diskriminacije, goljufij, ponarejanj, kršitev ter spreminjanja in rušenja Ustave RS ter zaradi izvajanja zločina proti človeštvu – rodomora/genocida nad slovenskim narodom, ki prikrito poteka praktično že ves čas obstoja Republike Slovenije. To pomeni, da v primeru Republike Slovenije, ni mogoče govoriti niti o državni, niti o narodni, niti o ljudski suverenosti. 

Naša država tudi navzven ni suverena, saj praktično o ničemer, kar zadeva urejanje družbe v Sloveniji, ne odločajo njeni organi neodvisno in samostojno. O gospodarski, kmetijski, monetarni, zunanji, in tudi fiskalni politiki Republika Slovenija ne odloča neodvisno, temveč po pravilu posluša, uboga in izvaja direktive EU, kar pomeni, da ni suverena. V obrambni politiki prav tako ni suverena, saj upošteva direktive in zasleduje cilje napadalne vojaške zveze NATO, ne prepozna pa lastnih obrambnih interesov. 

Trenutno dogajanje v zvezi z načrtovanim migrantskim valom, žal razgalja vso bedo in siromaštvo dejansko nesuverene Republike Slovenije. O notranji suverenosti lahko namreč govorimo predvsem, ko je država na svojem ozemlju vrhovna, samostojna, izvršna, enotna in vseobsežna organizacija, ki s svojo močjo podreja vse, kar se nahaja na njenem ozemlju. (op. 4) Dejansko pa lahko iz dneva v dan vidimo in spremljamo, kako na ozemlje Republike Slovenije nezakonito in nasilno vdirajo nezakoniti migranti, ljudje brez dokumentov, ki ne priznavajo naših zakonov, kaj šele običajev, temveč izsiljujejo pristojne državne organe in zahtevajo svobodno gibanje tja, kamor naj bi bili namenjeni. Obenem prihaja vsakodnevno do množičnega kršenja javnega reda in miru, do kraj, požigov, pretepov in celo oboroženih spopadov (čeprav zaenkrat uradno zgolj s hladnim orožjem). Za takšno početje praktično nihče ne odgovarja in nihče tudi ni kaznovan. Potrebno je jasno in glasno povedati, da v primeru teh ljudi nikakor ne gre za begunce ali azilante, ki imajo določene mednarodno zagotovljene pravice, saj ti ljudje azila NE ZAHTEVAJO! Kdor pa azila ne zahteva, ne more biti obravnavan kot azilant. Oblast in organi izvajanja oblasti (policija, vojska itd.) se do teh nezakonitih dejanj in storilcev teh dejanj vedejo diskriminacijsko, saj tujce obravnavajo povsem drugače kot lastne državljane. V tem smislu lahko resnično govorimo o pravem rasizmu in diskriminaciji, pri čemer smo seveda žrtve teh dejanj državljani Slovenije. Zanimivo je, da tisti, ki imajo sicer veliko za povedati o rasizmu in diskriminaciji, tega nikakor ne uspejo zaznati … 

Lastni državljani smo – ob najmanjši kršitvi zakona, ki ga sploh nikdar nismo sprejeli, niti potrdili, čeprav smo po Ustavi RS (ki pa je tudi nikdar nismo sprejeli in potrdili) ter v skladu s toliko opevanimi človekovimi pravicami, izvirni suveren in naj bi bila posledično v naših rokah tudi oblast – takoj kaznovani (z denarno kaznijo, z zaporom, itd.). V nasprotju s tem pa množični kršilci naših zakonov, migranti, ki nimajo nič skupnega z vojnimi begunci, niso obravnavani tako, temveč so v privilegiranem položaju v primerjavi z državljani Republike Slovenije. To je nevzdržno, ponižujoče in nedopustno! 

Obenem lahko vidimo, kako organi prisile oziroma organi oblasti v Republiki Sloveniji dejansko niso sposobni zagotoviti javnega reda in miru, ter vzpostaviti nadzora nad celotnim ozemljem naše države, čeprav v povprečju nimajo opraviti z več kot 8.000 ljudi dnevno, med katerimi so tudi otroci in ženske (skupaj okrog 1/3). Zato organi oblasti Republike Slovenije, kličejo na pomoč organe prisile drugih držav, kar je očiten dokaz, da ne-ljudska oblast v Republiki Sloveniji ni sposobna zagotoviti suverenosti nad svojim ozemljem, brez pomoči tujcev. Tudi to je nevzdržno, ponižujoče in nedopustno! 

Iz lastne zgodovine imamo namreč nešteto primerov, ko so prav domnevni »zavezniki« nato postali okupatorji, začenši že s slovenskim karantanskim knezom Borutom in Obri ter Bavarci v 8. stoletju, in nazadnje leta 1991, ko nas je napadla JLA. Očitno se iz zgodovine nismo prav ničesar naučili, zato smo, kot je zapisal naš koroški rojak, borec za pravice Slovencev v Avstriji, dr. Luka Sienčnik – obsojeni na njeno ponavljanje. 

Stanje v naši družbi in državi je resno skoraj tako, kot leta 1991, če ne celo bolj, čeprav vsi državljani tega še niso spoznali, predvsem zaradi močne medijske manipulacije. Kruta realnost jih bo kmalu streznila. Zato ni nobenih razlogov za praznovanje dneva suverenosti. Jugoslovanske vojake smo že davno odslovili iz naše države, sedaj pa prihajajo v našo državo nezakoniti migranti in drugi tuji policisti, vojaki, itd. Vsi ti so in bodo tu prav zato, ker Republika Slovenija ni uspela ostati suverena država. To je resnično nesprejemljivo, ponižujoče in nedopustno! Nimamo česa praznovati. Praznik Dan suverenosti že sam po sebi predstavlja posmeh vsem nam! 

Država Republika Slovenija je ustavno utemeljena na podlagi obstoja slovenskega naroda in njegovih trajnih ter neodtujljivih pravic, ter njegovega večstoletnega boja za samostojnost. Slovensko ljudstvo je na podlagi izvirne suverenosti in Ustave RS nosilec suverenosti oziroma oblasti v tej državi. Država – slovenski narod in slovensko ljudstvo torej – sta tista ključna dejavnika, ki sta dolžna v skladu z naravnimi ter mednarodno veljavnimi pogodbami, priznanimi pravicami in Ustavo RS, vzpostaviti ustavno pravno stanje v novem, pravilnejšem in pravičnejšem ravnotežju, saj o čem takem trenutno ni moč govoriti. 

V kolikor to ne bo mogoče, bo potrebno uporabiti zamolčani institut Slovenske pravde – kramolo – do katere imamo prav tako trajno in neodtujljivo pravico. Šele potem bomo imeli v prihodnjih letih na dan 25. vinotoka v resnici kaj praznovati! 



V Mariboru, 24. vinotoka 2015 

Andrej Šiško 



Literatura in viri (opombe):

1 Wikipedija, prosta enciklopedija, geslo Dan suverenosti, elektronski vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_suverenosti [dostop, 21.10. 2015] 
2 Slovar slovenskega knjižnega jezika, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, geslo suverenost, elektronski vir: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=suverenost [dostop, 21.10. 2015] 
3 Študentski net, gradivo Univerze Ljubljana, FDV, pojem suverenost, elektronski vir: http://studentski.net/gradivo/ulj_fdv_pa1_pss_sno_suverenost_01?r=1 [dostop, 23. 10. 2015] 
4 Študentski net, gradivo Univerze Ljubljana, FDV, pojem suverenost, elektronski vir: http://studentski.net/gradivo/ulj_fdv_pa1_pss_sno_suverenost_01?r=1 [dostop, 23. 10. 2015]