Življenjepis Andreja Šiškota [1] – Hrabrega

[1] Uporabljamo staro slovensko obliko priimka »Šiškota«, ki je bila splošno sprejeta in v uporabi med slovenskimi domorodci v 19. stoletju in ne mnogo mlajše oblike »Šiška«. Šiško se sam prišteva med slovenske domorodce in je tudi eden izmed vodilnih členov Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel, zato smo pri zapisu oblike njegovega priimka upoštevali njegovo željo.

Andrej Šiško – Hraber je:

  • Nadvojvod Slovenski
  • Vojvod Štajerski
  • Člen Triglava Domorodne Skupnosti Zedinjenih Slovenskih Dežel
  • Predsednik politične stranke Gibanje Zedinjena Slovenija
  • Predsednik Zveze
  • Domoljubnih Društev Hervardi.

Živi v Mariboru in je oče štirih otrok: Urbana, Kaline, Zale ter Vida.

Rojen je bil v Kopru 24. 4. 1969, a se je že po dveh mesecih preselil v Maribor, od koder izvirata njegova starša. Oče je bil rojen leta 1943 v Mariboru, mama leta 1939 v Lahoncih, po vojni pa se je tudi ona preselila v Maribor. Po končani osnovni šoli je Andrej v Mariboru obiskoval Srednjo šolo za gostinstvo in turizem.

V tistem obdobju (1985) je z nekaterimi sošolci in prijatelji ustanovil ilegalno organizacijo AKOS (Anti Komunistična Organizacija Slovenije), ki je imela za cilj svobodno in samostojno slovensko državo, kar je v tedanji SFRJ – Jugoslaviji pomenilo protidržavno delovanje in ne zgolj uporništvo.

Po končani srednji šoli je služil vojaški rok v kosovskem mestu Djakovica v bližini albanske meje. Tam je prvič prišel v spor z organi totalitarne in protinarodne oblasti, ko se je pri uri politične vzgoje zapletel v verbalni spor z oficirjem JLA, po rodu Slovencem, poročnikom Zdravkom Vintarjem iz Ljubljane. Ker je zagovarjal pravico, da bi po ustavi SFRJ tudi slovenščina morala biti uradni jezik v vojski in pravico, da bi Slovenci lahko služili vojaški rok v Sloveniji, je bil kaznovan z mesecem dni vojaškega zapora.

Po vrnitvi v Slovenijo je devetnajstleten (1988) organiziral somišljenike v novo ilegalno organizacijo z imenom Fronta za samostojno Slovenijo s kratico FSS. Program Fronte, kot so jo skrajšano imenovali, sta bila zedinjenje Slovencev ter svobodna in neodvisna slovenska država. Bil je član vodstva Slovenskega Državotvornega Zbora Fronte, njegovo ilegalno ime pa je bilo Črtomir.

Leta 1990 je bil med ustanovitelji registrirane politične stranke Gibanje za odcepitev Slovenije – SAMO, postal pa je najprej njen podpredsednik in zatem še drugi predsednik. Po osamosvojitvi Slovenije leta 1990 so SAMO – Gibanje za odcepitev Slovenije razpustili oziroma ukinili.

Leta 1991 je bil Andrej med organizatorji Slovenske garde, organizacije prostovoljcev, ki je sodelovala z obveščevalno službo slovenske Teritorialne obrambe, njihovo geslo pa je bilo Hervardi. Bil je eden izmed štirih pripadnikov Slovenske garde, ki so 23. velikega travna 1991 v bližini učnega centra TO v Pekrah pri Mariboru odkrili izvidnike JLA in o njih obvestili zaščitno enoto TO. Posledica tega dogodka je bila obkolitev Učnega centra TO s strani JLA in prvi oboroženi konflikt med slovensko in jugoslovansko vojsko.

Vojne za Slovenijo leta 1991 se je vodnik Šiško udeležil kot poveljnik Specialnega voda 711. odreda TO (1. vod prostovoljcev Slovenske garde). S svojo enoto je učinkovito in uspešno sodeloval pri zajetju tankovske kolone JLA pri Štrihovcu, iz katere je bila kasneje ustanovljena prva slovenska tankovska četa.

Specialni vod 711. odreda TO je zmagovito sodeloval tudi v boju za mejni prehod Šentilj ter pri zajetju vojakov JLA in zveznih miličnikov stražarnic Ceršak in Šentilj.

Vinotoka 1991 je bil kot predstavnik mariborskega odbora Slovenske demokratične zveze delegat na zadnjem kongresu SDZ, na katerem je najmočnejša stranka slovenske pomladi razpadla. Pot ga je nato vodila k SNS, ki je bila takrat zanj povsem logična izbira. V prvi polovici leta 1992 je Zmagotu2 Jelinčiču pomagal ustanoviti odbor SNS v Mariboru, kmalu zatem pa se je znašel v zaporu.

Poleti leta 1992 je namreč dobil informacijo o načrtovanem vnosu za 2.1 milijona nemških mark vrednih ponarejenih tolarskih bankovcev (bonov s Knežjim kamnom, prvim slovenskim denarjem v samostojni Sloveniji) v slovenski denarni sistem. Ponarejevalci so bili profesionalci s Hrvaške, njihovo ravnanje pa je zanj pomenilo napad na slovensko finančno suverenost. O namerah Hrvatov je obvestil mariborske kriminaliste in tudi Zmaga Jelinčiča, v dogajanje pa se je vpletla še SOVA (takratni VIS). Namesto, da bi prijeli ponarejevalce, se je znašel v priporu, obtožen poskusa umora. Zgodba je bila na prvih straneh vseh takratnih medijev in je tedaj v javnost izstrelila Zmagota Jelinčiča ter SNS, ki je na volitvah istega leta prejela največ glasov v svoji zgodovini. Andreja Šiškota – žrtev skonstruirane obtožbe in montiranega političnega procesa, so po šestih mesecih zaradi pomanjkanja dokazov izpustili iz pripora.

Razočaran nad slovensko politiko, našo družbo in državo se je zaprl vase in se pridružil mariborskim nogometnim navijačem Violam. Postal je »vodja«, oziroma pravilno organizator in predstavnik mariborskih navijačev za stike z javnostmi. Viole so tedaj postale najmočnejša in najbolje organizirana slovenska navijaška skupina, prepoznavna tudi v evropskem merilu. V obdobju njegovega desetletnega aktivnega udejstvovanja je NK Maribor osvojil sedem zaporednih naslovov državnega prvaka in se prvič uvrstil v Ligo prvakov. Šiškotu je uspelo povezati in voditi družbeno povsem različne pripadnike Viol, med katerimi so bili najstniki, zreli in starejši, dijaki, študenti, brezposelni, delavci in direktorji, celo lastniki podjetij. To je bilo več kot zahtevno opravilo, iz tega pa se je, kot sam pravi, izjemno veliko naučil.

Leta 2004 je bil član Upravnega odbora NK Maribor, a je zaradi nestrinjanja z vodenjem klubske politike, poskusa takratnega vodstva kluba, da bi ga podkupili, ter poskusov razcepiti in razbiti Viole, klub in navijaško skupino zapustil. Njegovo srce pa je kljub temu ostalo vijol’čno: Štajerska zvestoba – Viola do groba! Njegovo srce je bilo še drugič močno prizadeto, ko so leta 2024 NK Maribor prevzeli Turki …
Leta 1998 je Šiško ustanovil Ženski nogometni klub Maribor – ŽNK Maribor in bil do leta 2004 njegov predsednik, eno leto pa tudi trener moštva članic. V času njegovega vodenja kluba, je v selekcijah ŽNK Maribor treniralo in igralo 17 reprezentantk slovenskih državnih selekcij.

Na dan vstopa Republike Slovenije v EU, 1. velikega travna 2004 je bil Šiško med ustanovitelji prvega društva Hervardi – društva za ohranjanje domoljubnih tradicij iz Maribora. Ko je bila na dan Generala Maistra leta 2006 ustanovljena še Zveza Domoljubnih Društev Hervardi je postal njen predsednik, to funkcijo pa prostovoljno in brezplačno opravlja še danes.

Med leti 1990 in 2004 je bil Šiško direktor trgovskega in storitvenega podjetja Samo d. o. o., v obdobju 2000 do 2004 pa je imel v najemu tudi gostilno na mariborskem Lentu (za Staro trto). Posle so mu uničili isti ljudje, ki so ga že leta 1992 spravili v zapor. Čeprav takrat niso imeli dokazov za očitani poskus umora in so ga iz zapora izpustili, so ga še šestnajst let nadlegovali s sodnimi postopki. Šlo je za poskuse pritiska in nadzora njegovega družbeno-političnega delovanja. Dokler je bil aktiven le pri Violah, so ga bolj ali manj pustili pri miru. Ko se je pričel ponovno aktivno ukvarjati z družbeno-političnimi temami in še zlasti po ustanovitvi Hervardov, pa so se pritiski znova okrepili. Ker je ostal neposlušen, je bil leta 2007 pravnomočno obsojen na 20 mesecev zaporne kazni zaradi očitanega kaznivega dejanja poskusa umora leta 1992, čeprav tedaj ni nikomur padel niti las z glave. Obsojen je bil brez dokazov, na podlagi izvedeniškega mnenja sodnega izvedenca, ki je leta 1992 sodeloval v policijski preiskavi njegovega primera, kar pomeni hudo kršitev določb kazenskega postopka, je očitno protiustavno, obenem pa pomeni tudi kršitev temeljnih človekovih pravic. A psi lajajo, karavana pa gre dalje …

V letih 2006 in 2007 je Šiško posnel deset skladb projekta »oživljenje slovenskih domoljubnih pesmi 19. stoletja«, ki so izšle na zgoščenki Večna bo Slovencev čast in so posvečene 140. obletnici slovenskih taborov v podporo sodobnemu slovenskemu političnemu programu Zedinjena Slovenija. Med njimi je prva slovenska himna Naprej zastava slave, izvirna Prešernova Zdravica z devetimi kiticami (tudi s še danes prepovedano in izbrisano kitico), izvirna himna Hej Slovenci, himna Hervardov Slava Slovencem, Pesem koroških Slovencev in druge, ki so brezplačno na razpolago na tej povezavi – http://www.hervardi.com/prenesi.php.html. Nazadnje je posnel pesem in videospot Kramola – Puntarska (pesem leta 2014 in videospot leta 2017).

Leta 2007 je na prigovarjanje takratnega tajnika Stranke slovenskega naroda (SSN), Zdenka Vinkova Vincenca, postal član SSN. Sodeloval je na kongresu SSN jeseni 2007 v Mariboru, po katerem je bil izvoljen za predsednika Sveta SSN. Takrat je SSN prenesla sedež iz Ljubljane v Maribor, Šiško pa je ob podpori Hervardov tudi poskrbel, da so bili pokriti dolgovi SSN iz prejšnjega obdobja v višini 3.000 €. Tedaj je skupaj z Lovrom Škrinjaričem tudi poskrbel, da je zaživela spletna stran SSN.

Meseca svečana 2008 so ga hoteli zapreti mimo vseh zakonskih predpisov, ko je v imenu Zveze DD Hervardi v Državni zbor RS vložil pobudo za referendum o Lizbonski pogodbi, ki je kasneje dodatno odvzela nekatere pomembne dele suverenosti naši državi.

Referendum je onemogočilo Ministrstvo za notranje zadeve RS, sam pa se je iz protesta umaknil v ilegalo. Za njim so razpisali mednarodno tiralico, vendar ga niso našli, čeprav so ga iskali sedem mesecev, vse dokler se ni v volilni kampanji 1. kimavca 2008 namenoma pojavil na televiziji NET TV, na soočenju kandidatov za poslance v Državni zbor RS, na listi Stranke slovenskega naroda (SSN).

Meseca svečana 2009 je Šiško iz zapora v Rogozi usklajeval aktivnosti SSN za referendum o vstopu Republike Hrvaške v NATO in tako povzročil velike težave takratnemu predsedniku Vlade RS Borutu Pahorju, z njegovim početjem pa sta se ukvarjala celo Hillary Clinton in ameriška zvezna administracija.

Takratni predsednik Vlade RS Borut Pahor in njegovi somišljeniki so se takoj hlapčevsko uklonili pritiskom iz ZDA ter ugodili zahtevam Clintonove. Tedanji predsednik Republike Slovenije Danilo Türk je celo protiustavno in protizakonito podpisal ratifikacijo vstopa Republike Hrvaške v NATO, še preden se je iztekel uradni zakoniti rok za zbiranje podpisov za referendum. Stranko slovenskega naroda (SSN) pa so uspeli razbiti, ko je Šiško preživljal dneve v zaporu.
Meseca kimavca 2011 je Šiško diplomiral iz informatike in postal inženir informatike, nato pa je študiral še marketing. Med njegove hobije sodijo branje, študij zgodovine, nogomet, airsoft in gobarjenje.
Leta 2014 je zdravi del vstajnikov, ki ni bil pod nadzorom političnih »elit«, povabil Andreja Šiškota k sodelovanju pri ustanovitvi nove stranke. Tako je bila meseca rožnika 2014 ustanovljena nova politična stranka z imenom Gibanje Zedinjena Slovenija in kratkim imenom Zedinjena Slovenija (ZSi), ki je bila na MNZ RS registrirana meseca malega srpana 2014. Mesec dni po ustanovitvi, je Šiško že sodeloval na lokalnih volitvah, kjer je bil kandidat ZSi za župana Maribora. Kot predsednik Zedinjene Slovenije še danes usklajuje dejavnost Predsedstva ZSi in v javnosti ter v pravnem prometu zastopa ZSi, čeprav so njegovo stranko leta 2022 na državnozborskih volitvah povsem onemogočili.

Dne 24. 6. 2017 je Šiško s somišljeniki v kraju Lesično v občini Kozje na Štajerskem ponovno obudil zgodovinsko Deželo Štajersko, njega pa so zbrani na veči izbrali za Vojvoda Štajerskega. V svojem govoru je napovedal, da bo najprej poskrbel za organiziranje in delovanje Štajerske varde, katere naloga bo skrb za varnost Dežele Štajerske.
Dne 22. vinotoka 2017 je Andrej Šiško kandidiral na volitvah za predsednika Republike Slovenije. Med devetimi kandidati in kandidatkami je dosegel 5 mesto – zanj je glasovalo 16.636 volivcev (2,21 %), čeprav je bil v volilni kampanji očitno diskriminiran. Na velikem soočenju predsedniških kandidatov na POP TV, so mu celo onemogočili vstop in na soočenju ni smel sodelovati. Uradno zato, ker naj bi ankete zanj prikazovale zelo nizko podporo – 0,2 %. Kljub temu je na volitvah dosegel kar 10-krat višji rezultat in prehitel štiri kandidate in kandidatke, ki jih v volilni kampanji niso ovirali, tako kot so njega.

Na državnozborskih volitvah je leta 2018 kandidiral s svojo stranko Gibanje Zedinjena Slovenija – ZSi. Že tri mesece pred volitvami so mu jasno sporočili kakšen rezultat bo stranka na volitvah dosegla – 0,6% glasov. Točno tako je nazadnje tudi bilo. Cenzura ZSi je bila na Državnozborskih volitvah 2018 še večja kot na predsedniški volitvah leto dni prej. Popolnoma jasno mu je postalo, da so volitve zgolj farsa in vnaprej zrežirana predstava za javnost.

Zato se je Šiško odločil, da bo storil nekaj, kar bo dodobra razburkalo slovenska občila in vso javnost – to je bil postroj in predstavitev Štajerske varde v gozdu v Janhovi na Štajerskem.

__________________
2 Velja enako kot v prvi opombi.

Kratek opis »primera Štajerska varda«

Dne 24. 6. 2017 je bila na veči (v skladu s Staro Slovensko pravdo – ljudskem zboru s pristojnostmi razpravljanja, odločanja, sprejemanja pravil ali dogovora, ter pristojnostmi izbirati in biti izbran) svobodnih ljudi, v kraju Lesično v občini Kozje na Štajerskem, ponovno oklicana ter vzpostavljena Dežela Štajerska (po 99. letih neaktivnosti). Na tej veči je bil Andrej Šiško izbran za Vojvoda Štajerskega. V svojem govoru zbranim je že tedaj napovedal ustanovitev Štajerske varde. O celotnem dogodku so bili obveščeni organi Republike Slovenije (policija RS je po prijavi celo prišla na prizorišče veče in je lastnika zasebnega zemljišča kaznovala s kaznijo zaradi domnevnega prekrška), ki pa se na dogodek niso odzvali, marveč so vsi molčali. V skladu z dejstvom, da kdor molči, pritrdi, so s tem dejansko že tedaj potrdili vnovičen obstoj in delovanje Dežele Štajerske.

Dne 1. 9. 2018 je Vojvod Štajerski Andrej Šiško – Hraber organiziral dogodek – postroj skupine 79. ljudi, ki so bili oblečeni v različne maskirne ali črne hlače ter enotne majice s kratkimi rokavi, na katerih so nosili znak – Belega štajerskega panterja v ščitu, z dvema prekrižanima mečema v njegovem ozadju ter z napisom Štajerska varda. Na glavah so vsi razen Vojvoda Štajerskega nosili maske oziroma podkape, zato iz posnetkov ni bilo razvidno kdo so. Zbrane je vojvod Šiško nagovoril kot 1. Maistrov bataljon Štajerske varde. Štajersko vardo pa je v svojem govoru opredelil kot: Prostovoljna obrambna skupnost svobodnih ljudi Dežele Štajerske – Štajerska varda. V govoru je pozval k sodelovanju s policijo in vojsko, torej z uradnimi organi Republike Slovenije.

Zbrane je označil kot tiste svobodne ljudje na Štajerskem, ki se očitno zavedajo, da imamo sami pravico in dolžnost narediti vse, kar je v naši moči, za obrambo svojih najdražjih in svojih domov. Po Stari pravdi, Štajerski in Slovenski pravdi, so svobodni ljudje svojepravdni in suvereni. Ključna pravica Stare Slovenske pravde je, da svobodni ljudje lahko nosijo orožje, pravica in dolžnost naših rodov pa je tudi poskrbeti za lastno obrambo.

Pozval je ostale svobodne ljudi na Štajerskem, deželane in deželanke, po 99. letih ponovno vzpostavljene Dežele Štajerske, da sledijo njihovemu vzgledu in vzgledu naših prednikov, se samoorganizirajo v vseh slovenskih vaseh, krajih in mestih ter se pridružijo Štajerski vardi.3 

Pozval je tudi vse zdrave slovenske sile v policiji, vojski in varnostno obveščevalnih službah, da s skupnimi silami poskrbijo za varnost in obrambo naših dežel in domovine. Nagovor je končal z naslednjimi besedami:

»Z ustanovitvijo Štajerske varde smo naredili trimužjat panterjev – starodavnega slovenskega bojnega znaka. Panter Štajerske varde je bel, Hervardov in Slovenske vojske je črn, rdeč panter pa je na rokavih Specialne enote slovenske policije. Tragično bi bilo, da bi se bel, črn in rdeč panter bojevali med seboj, namesto da bi skupaj ščitili slovenski narod in njegove življenjske interese. Časi, ko so bili Slovenci v eni vojni, v sedmih različnih vojskah, se nikoli več ne smejo vrniti. Danes je čas za zedinjenje. Trije panterji za Slovenijo – Triglav!«4

Celotno dogajanje v Janhovi je bilo posneto in postopoma so ga udeleženci načrtno lansirali v javnost. Najprej samo slike postrojenih vardov z zastavami Štajerske varde in s Slovenskimi narodnimi zastavami. Ker so slednje na videz enake ruski zastavi, je javnost naprej mislila, da gre za ruske upornike v Donbasu. Šele, ko so na spletu objavili celoten posnetek, na katerem je Šiško dobro viden – vsi ostali so imeli na glavi podkape – in se je slišala slovenščina, je postalo jasno, da gre za dogodek v Sloveniji.

V slovenskih medijih je završalo in pojavili so se zapisi o postroju paravojaške enote, ki jo vodi Andrej Šiško. V slovenskem časniku Delo so bile v njihovi prvi objavi o tej tematiki, dne 4. 9. 2018 zapisane tudi naslednje besede: »Šiško je sicer zanikal vsakršno povezanost varde z napovedanim protestom proti vladi, ki naj bi bil 13. septembra, prav tako pa trdi, da niso »skrajna desnica« in niso paravojaška skupnost, …«, a teh ni upošteval nihče izmed tistih, ki bi to moral upoštevati.

Šiško je v navedeni izjavi javno zanikal obstoj ali ustanovitev paravojaške skupine, kar posledično pomeni, da tudi sam postroj oziroma dogodek v Janhovi dne 1. 9. 2018 nikakor ni mogel biti nezakonit, še manj protiustaven, prav tako pa tudi ni bila ustanovljena nobena oborožena skupina.

Vse to je bilo javno objavljeno, še preden je policija pri Šiškotu doma izvedla hišno preiskavo in ga pridržala za 48 ur.

V Janhovi je dejansko šlo za prostovoljno zbiranje ljudi, civilne družbe, do česar so imeli zbrani vso pravico, na podlagi izročila Stare Slovenske pravde, prav tako pa tudi na podlagi določb 42. člena Ustave RS in drugih dokumentov oziroma deklaracij ali razglasov o človekovih pravicah (20. člen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki jo je dne 10. 12. 1948 z resolucijo št. 217 A (III) sprejela in razglasila Generalna skupščina Združenih narodov, ratificirala pa jo je tudi Republika Slovenija ter 2. člena Deklaracije o pravicah človeka in državljana (francosko: La Déclaration des droits de l’Homme et du citoyen), ki je eden ključnih dokumentov francoske revolucije.

Nekateri najvišji politiki v Republiki Sloveniji so kljub temu javno trdili, da je šlo v Janhovi za ustanavljanje oboroženih sil. Govoriti o ustanovitvi oboroženih sil, ne da bi pri tem bil najden en sam kos orožja, je seveda nesmiselno, oziroma gre za evidentno laž, kar pa tem slovenskim politikom ni bilo pomembno. Zanje je bilo pomembno le, da Šiškota čim prej priprejo ter s tem opozorijo ljudi, naj se ne igrajo z njimi, saj bodo v nasprotnem primeru nemudoma kaznovani.

Do pravne kvalifikacije domnevnega kaznivega dejanja Andreja Šiškota je že v predkazenskem postopku prišlo šele po javni politični intervenciji predsednika Vlade RS Marjana Šarca, ki je prvi v državi dejanje označil kot rušitev ustavne ureditve ter zahteval ustrezno ukrepanje ter sankcije pristojnih organov.

Dne 6. 9. 2018 ob 6.00 uri zjutraj je policija pri Andreju Šiškotu izvedla hišno preiskavo ter mu odvzela prostost in ga pridržala za 48 ur. Tam je bil zaslišan v navzočnosti policije, odvetnika ter dežurne državne tožilke. Njegovo zaslišanje je trajalo 5 ur.

Dne 8. 9. 2018 zjutraj, je policija izročila Vojvoda Štajerskega dežurnemu preiskovalnemu sodniku v Zaporih Maribor, v 48. urno pridržanje.

Dne 9. 9. 2018, v popoldanskih urah, je bil Andrej Šiško zaslišan pred dežurnim preiskovalnim sodnikom dr. Janezom Žirovnikom. Zaslišanje je ponovno trajalo pet ur. Zvečer ob 21.00 uri je bil Andrej Šiško izpuščen iz pripora. Preiskovalni sodnik dr. Janez Žirovnik je v zvezi s tem napisal izjavo, v kateri je zapisal, da ne obstajajo razlogi za priprtje in za pripor, oziroma, da sploh ni bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se Vojvodu Štajerskemu očita.

Dne 12. 9. 2018 je bil, potem, ko je senat treh sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru, ki mu je predsedoval sodnik dr. Zlatan Dežman, razsodil da obstajajo elementi očitanega kaznivega dejanja, ponovno aretiran in odpeljan v mariborski pripor. Tam je v samici preživel 6 mesecev in pol.

Dne 29. 3. 2019 je bil Andrej Šiško na Okrožnem sodišču v Mariboru obsojen na osem mesecev zapora zaradi storitve kaznivega dejanja po členu 359. KZ-1 v zvezi s 355. členom KZ-1.

Šiško je bil simbolično obsojen na rojstni dan Generala Maistra in hkrati na rojstni dan Zedinjene Slovenije iz leta 1848. Sodnica, ki ga je obsodila je v svojem govoru poudarila, da je obsojen zato, ker bo ta sodba v poduk in opomin tistim, ki bi se morda še spomnili storiti kaj podobnega.

359. člen KZ-1 se glasi: »Ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve: (1) Kdor, zato da bi ogrozil obstoj, ustavno ureditev ali varnost Republike Slovenije, poziva ali ščuva k neposredni storitvi kaznivih dejanj iz 348. do 357. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom do petih let«.

355. člen KZ-1 pa se glasi: »Oborožen upor: (1) Kdor organizira ali vodi oborožen upor, da bi ogrozil obstoj Republike Slovenije, spremenil njeno ustavno ureditev ali strmoglavil njene najvišje državne organe, se kaznuje z zaporom najmanj petnajstih let.«

Kaznivo dejanje po členu 359. KZ-1 v zvezi s 355. členom KZ-1 stori torej kdor ščuva k nasilni spremembi ustavne ureditve Republike Slovenije oziroma kdor poziva ali ščuva k neposredni storitvi kaznivega dejanj iz 355. člena KZ-1. To konkretno pomeni, kdor poziva k organiziranju ali vodenju oboroženega upora, da bi ogrozil obstoj Republike Slovenije, spremenil njeno ustavno ureditev ali strmoglavil njene najvišje državne organe.

Andrej Šiško ni storil nobenega izmed očitanih dejanj!

Ker je Šiško v priporu že prestal okrog 82 % dosojene zaporne kazni, je bil istega dne izpuščen iz pripora.
Konec meseca rožnika je Šiško med 28. 6 in 30. 6. 2019 v bližini kraja Lehen, v občini Podvelka na Pohorju, organiziran 1. tabor novakov Štajerske varde, ki je trajal 3 dni. Sledil je tabor na Kozjanskem, pa pri Zbelovem in naposled povsem na slovensko-hrvaški državni meji, v Halozah. Med tem sta nastali tudi Krajnska varda in za njo Primorska varda. S predstavniki Krajnske varde so pripadniki Štajerske varde zedinjeni odšli na slovensko državno mejo v Belo krajino, v kraje ob reki Kolpi. Zatem sta bili ustanovljeni še Koroška varda in Prekmurska varda.

Med 22. 11. in 24. 11. 2019 je bil v kraju Planina pri Podbočju organiziran 1. tabor Zedinjene Slovenske varde (Krajnske in Štajerske varde), ki je trajal 3 dni.

Dne 18. 12. 2019 je policija za Andreja Šiškota razpisala mednarodno tiralico, ker se naj ne bi odzval na poziv na prestajanje kazni zapora, čeprav tovrstnega poziva ni nikoli prejel. Ker je Šiško nadaljeval s svojim delovanjem, potem, ko so ga izpustili iz zapora, pa so nastale še Krajnska varda, Primorska varda, Koroška varda, Prekmurska varda in Zedinjena Slovenska varda, se je slovenska politika pod vodstvom premierja Šarca spet odločila, da ga je treba poslati v zapor. Ker mu česa drugega niso mogli obesiti, so se odločili, da bo kazen osmih mesecev, ki mu je bila dosojena 29. sušca 2019 odsedel v celoti, torej 100 %.

Ker Šiško poziva na prestajanje kazni nikoli ni prejel, se nanj tudi ni odzval. Več sto policistov ga je vseeno iskalo od 18. 12. 2019 do 4. 1. 2020.

Dne 4. prosinca 2020 se je Šiško kljub več desetim uniformiranim in skoraj toliko neuniformiranim policistom, v uniformi Štajerske varde pojavil na proslavi ob obletnici padca Pohorskega bataljona na Osankarici na Pohorju. Tam je bilo prisotnih tudi okrog sto pripadnikov Zedinjene Slovenske varde. Policisti so ga aretirali in ga odpeljali v Zapore Maribor.

Dne 6. prosinca 20205 , se je Šiško znašel na lestvici stotih najbolj vplivnih Slovencev, na katero ga je uvrstila revija Reporter v družbi z Melanijo Trump, Janezom Janšo in Milanom Kučanom. Pristal je na stotem mestu: »Zaradi postroja uniformirancev s plastičnim orožjem, sekirami in kiji, je bil obtožen ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in obsojen na osem mesecev zapora. A ko je ustanovil Štajersko, Krajnsko, Primorsko, Prekmursko, Koroško in še Vseslovensko vardo ter z njimi patruljiral ob meji, policija v tem ni videla znakov kaznivega dejanja. Precej skrbi in razburjenja je povzročil tudi med novinarji tujih medijev, ki o njegovih dejavnostih redno poročajo.«6

Dne 14. 02. 2020 so Andreja Šiškota izpustili iz zapora, potem, ko je prestal 100 % zaporne kazni in dodatno še 8 ur.

Med 15. 05 in 17. 05. 2020 je bil v kraju Cigonca, v občini Slovenska Bistrica organiziran 6. tabor novakov Štajerske varde in obenem 4. tabor Zedinjene Slovenske varde, ki je trajal 3 dni.

Med 24. 6. in 28. 6. 2020 je bil znova v kraju Cigonca, v občini Slovenska Bistrica na Štajerskem organiziran 7. tabor Štajerske varde in obenem 5. tabor Zedinjene Slovenske varde, ki je trajal 5 dni. V nedeljo 28. 06. 2020 je več sto novakov in novakinj Zedinjene Slovenske varde javno podalo Veliko roto, s čimer so postali polnopravni pripadniki in pripadnice posameznih deželnih vard in Zedinjene Slovenske varde.

Vojvod Štajerski Andrej Šiško – Hraber je na tem taboru prejel najvišji možni čin v Vardi – Nadvojvod Slovenski, s čimer je postal poveljnik vseh petih Deželnih vard povezanih v Zedinjeni Slovenski vardi.

Dne 24. 09. 2020 sta bila v Državnem zboru RS v okviru 20. redne seje v istem dnevu opravljena druga in tretja obravnava, čeprav tretja obravnava sploh ni bila na dnevnem redu in posledično sta bila z 48. glasovi »za« sprejeta Zakon o dopolnitvi zakona o varstvu javnega reda in miru ter Zakon o dopolnitvi zakona o nadzoru državne meje. Za spremembo zakonov so glasovali poslanci, ki so vložili predloga za spremembo obeh zakonov v DZ RS (SD, LMŠ, in SAB – vsi opozicija, ter poslanci NSi, DeSUS in SMC – vsi koalicija, zato so uspeli zbrati dovolj glasov. Proti zakonoma je glasoval en (1) sam poslanec SNS. Poslanci SDS so se vzdržali.

Obe noveli zakonov sta bili sprejeti zato, da bi onemogočili delovanje Varde. Cilj takratne oblasti in opozicije (oboji so namreč sodelovali pri tem) z maloštevilnimi izjemami je bil, da popolnoma blokirajo ter preprečijo delovanje in celo sam obstoj Varde.

V začetku leta 2021 je Šiško zato izdal knjigo Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje ter Zakona o dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru. Ustavno sodišče RS je šele v začetku leta 2024 razsodilo tako, da je našlo salomonsko »rešitev«. Obe noveli zakonov sta po mnenju ustavnih sodnikov v skladu z Ustavo RS, vendar ju je treba pravilno tolmačiti, česar policija ne razume, sodišča do danes pa ne prakticirajo.

Kljub vsem oviram in nevšečnostim s strani politike Štajerska varda, ostale deželne varde in Zedinjena Slovenska varda delujejo še naprej. Le v javnosti se več ne pojavljajo, tako kot pred leti …

Od leta 2009 se Šiško ukvarja predvsem s publicistiko. Je avtor knjige Resnice je zmaga (2011), v kateri precej podrobno opisuje svoje izkušnje in delovanje od leta 1988 do leta 2011. Je urednik in soavtor knjig Jurij Venelin, Starodavni in današnji Slovenci (2009), Josip Šuman, Slovenci (2011), Slovenske legende in znamenja (2011), Slovenske domoljubne pesmi (2011), Peter Kozler in Zemljovid slovenske dežele (2013), sodeloval pa je tudi pri knjigah Kralj Samo (2011) in Ko laž postane resnica (2011).

Meseca grudna 2014 je Andrej Šiško izdal trilogijo o Antonu Vramcu, prvem štajerskem pisatelju, ki jo sestavljajo prva slovenska zgodovinska knjiga Kronika iz leta 1578, njeno prečrkovanje v današnjo slovensko pisavo, katere avtor je, ter obsežno študijo Anton Vramec in Slovenci. Leta 2016 je uredil in izdal knjigo Slovencem, zamolčanega in cenzuriranega profesorja doktorja Dragana Šande, v kateri je tudi napisal predgovor, profesorjev življenjepis ter poglavje z naslovom Komentar urednika k izbranim spisom Dragana Šande. Konec leta 2016 je uredil in izdal zbornik: Mir, svoboda, zmaga, v katerem je tudi avtor več prispevkov, z aktualno problematiko, ki zadeva slovenski narod in slovensko ljudstvo. Zbornik jer drugič izšel še leta 2017.

Po javni predstavitvi Štajerske varde leta 2018, ko so ga zaprli in obsodili na osem mesecev zapora, je leta 2020 izdal knjigo Zedinjena Slovenska varda ter Pravilnik Štajerske varde in Pravilnik Slovenske varde, leta 2021 pa prav tako v zvezi z delovanjem Slovenske varde še knjigo Pobuda za oceno ustavnosti Zakona o dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje ter Zakona o dopolnitvah Zakona o varstvu javnega reda in miru.

Leta 2021 je izdal prvi dve zgodovinski knjigi z naslovom Sloven(c)i in Slovenije, s podnaslovom 1. del, Viri in slovstvo ter 2. del, Starodavno ime Slovenija.

Leta 2022 je izšel 3/I. del knjige Sloven(c)i in Slovenije, s podnaslovom Pregled pisanj o Slovencih, Slovenih, Slovanih.

Leta 2023 je izšel Trstenjakov zbornik. Šiško je bil član uredništva zbornika in eden izmed 9. soavtorjev, med katerimi so štirje doktorji zgodovine in narodoslovja. Njegov prispevek ima naslov Davorin Trstenjak kot zgodovinar.

V začetku leta 2024 je Šiško izdal 3/II. del knjige Sloven(c)i in Slovenije, s podnaslovom Pregled pisanj o Venetih, Sclavih, Venedih in Vindih.

Ob koncu leta 2024 je izšel še 3/III. del knjige, Sloven(c)i in Slovenije s podnaslovom Razčlenjevanje ter razkritje laži in zavajanj.

Šiško je napovedal izdajo vsaj še osmih (8.) delov knjige Sloven(c)i in Slovenije, ki jih piše.

Spomladi leta 2025 je izšla njegova knjiga z naslovom Izkrivljena preteklost Slovencev : laži in ponaredbe.

01. veliki traven 2025

__________________
3 ŠIŠKO, A.: Zedinjena Slovenska varda, Maribor : Zavod Lipa Maribor, 2020, str. 17
4 ŠIŠKO, A.: Zedinjena Slovenska varda, Maribor : Zavod Lipa Maribor, 2020, str. 18
5 KRŠINAR, I.: Lestvica 100 vplivnih Slovencev 2020: zakaj je Melania prva in zakaj je Janša bolj vpliven od Kučana, elektronski vir: https://reporter.si/clanek/slovenija/lestvica-100-vplivnih-slovencev-2020-zakaj-je-melania-prva-in-zakaj-je-jansa-bolj-vpliven-od-kucana-750112 [dostop 23. 4. 2020]; članek je objavljen tudi v tiskani reviji, dne 6. januarja 2020, št. 1, letnik 13, str. 16-29
6 prav tam, str. 29

Vse pravice pridržane!